APDEJT.si

Ustavno sodišče Črne gore je prvič organiziralo posvetovanja s študenti prava v okviru natečaja za najboljši študentski esej, s katerim obeležujejo 120. obletnico prvega pisnega ustava za Knjaževino Črno goro. Namen je odpreti institucijo prihodnjim pravnikom in tistim, ki so še v šolskih klopeh.

Odvetnik Miroje Jovanović trdi, da črnogorsko pravosodje že sedem mesecev nezakonito zadržuje Danila Mandića v priporu, ker je bratranec predsednika skupščine Andrije Mandića. Kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo kršitev pravic in pomanjkanje utemeljenega suma, osnovno sodišče v Podgorici nadaljuje s podaljševanjem pripora. Jovanović poudarja, da Danila Mandića ne obremenjujejo niti oškodovanci, niti priče, niti materialni dokazi.

Unija delodajalcev Črne gore (UPCG) in Unija poslodajalcev sta izrazili zaskrbljenost, da predlog programa "Evropa zdaj!" (PES) ne upošteva priporočil Ustavnega sodišča, temveč jih celo razvrednoti. UPCG pričakuje, da bo Ustavno sodišče ustrezno branilo svoje stališče, glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Ustavno sodišče sicer še ni sprejelo odločitve o ustavnosti člena 35a Zakona o notranji trgovini, a je zadevo označilo kot prednostno.

Ustavno sodišče Črne gore je ta teden obravnavalo več kot 150 ustavnih pritožb iz leta 2023. Dva senata sta ugodila 18 pritožbam, ugotovila kršitve človekovih pravic ter razveljavila odločitve rednih sodišč in jih vrnila v ponovno obravnavo. 130 ustavnih pritožb je bilo zavrnjenih, šest zavrženih, v dveh primerih ni bilo doseženo soglasje, en postopek pa je bil ustavljen. Sodišče s tem nadaljuje učinkovito izvajanje načrta za reševanje zaostalih zadev, ki ga je sprejelo junija 2024.

Ustavno sodišče Črne gore je v dveh nedavnih odločbah ugotovilo, da si črnogorska sodišča ne morejo privoščiti dodajanja pogojev za odgovornost države poleg tistih, ki jih določa zakon, saj takšno ravnanje omejuje pravice državljanov in podjetij do odškodnine zaradi nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov. V enem primeru je sodnik Gospodarskega sodišča napotil podjetje.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu. Kongres je poudaril, da grožnje neodvisnosti ustavnih sodišč niso hipotetične ali osamljene. Delegacije iz celega sveta so opozorile na politične vplive, odlašanje pri izvrševanju odločitev in kampanje za spodkopavanje zaupanja javnosti. Udeleženci so poudarili solidarnost pri obrambi integritete in neodvisnosti ustavnih sodnikov. Letošnji kongres je bil posvečen človekovim pravicam prihodnjih generacij, vključno z varstvom kulturne dediščine, okolja in naravnih virov.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu, kjer so razpravljali o človekovih pravicah prihodnjih generacij. Medtem je Ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Ustavnem sodišču. Poleg tega je bila pri Ustavnem sodišču vložena pobuda za oceno ustavnosti novega Zakona o igrah na srečo, natančneje člena 106, ki razveljavlja veljavne koncesijske pogodbe.

Ustavno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Apelacijskega sodišča o izročitvi kitajskega državljana Vang Šujminga Kitajski. Sodišče je sprejelo ustavno pritožbo Šujminga in ugotovilo, da sodišča niso ustrezno preverila navedb o tveganju zlorabe, ki bi mu bil izpostavljen na Kitajskem. Zadeva je bila vrnjena v ponovno obravnavo.

Ustavno sodišče Črne gore je začelo postopek ocenjevanja ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter Zakona o preprečevanju korupcije, na pobudo skupine sodnikov Vrhovnega sodišča. Razlog je ocena, do kam seže zasebnost družin funkcionarjev. Hkrati je bilo govora o tem, da bi lahko Črna gora in Albanija skupaj vstopili v EU. Poslanci pa so zagotovili, da ne bodo preispitovali pridobljenih pravic invalidov (OSI) in so v parlamentu obravnavali nov Zakon o enotnem izvedeništvu invalidnosti.

V Črni gori potekajo razprave o različnih temah. V panelu FUNK 2025 so poudarili, da družba brez kritičnega mišljenja postane dovzetna za govor sovraštva in dezinformacije, ter da je boj proti govoru sovraštva odgovornost vseh. Andrija Mandić je komentiral nedavna aretiranja in poudaril, da morajo biti vsi enaki pred zakonom, institucije pa morajo delovati brez političnih pritiskov. Akcija za človekove pravice je pozvala k ustavitvi politizacije Ustavnega sodišča in poudarila, da je državni interes, da se sodišče zapolni.

Ustavno sodišče Črne gore je zaključilo vse predmete, za katere se je zanimalo sodišče v Strasbourgu. S tem so preprečili morebitne prihodnje kršitve zaradi dolgotrajnosti postopkov. Evropsko sodišče je od zastopnika Črne gore zahtevalo pojasnila v 30 zadevah, pri čemer se 63% pritožb nanaša na domnevne kršitve pravice do poštenega sojenja zaradi dolžine postopkov pred Ustavnim sodiščem, kar predstavlja 19 primerov.

Češki predsednik Petr Pavel je senatu predlagal Michala Bartoně in Martina Smolka za nova ustavna sodnika. Bartoň je vodja katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Palackega v Olomoucu, medtem ko je Smolk dosedanji vladni pooblaščenec za zastopanje Češke republike pred Sodiščem Evropske unije. Pavel je v svojih dveh letih in pol mandata zamenjal že več kot dve tretjini sodnikov ustavnega sodišča. Predlog je bil podan zaradi bližajočega se konca mandatov Jaromírja Jirse in Josefa Fiale.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je potrdil listo kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. Na listi so Maja Šćepanović, Mira Kontić, Nikola Golubović, Predrag Krstonijević, Siniša Bjeković, Nataša Radonjić in Elvis Duraković. Benetke predlagajo jasno ureditev starostne meje za sodnike Ustavnega sodišča.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poslal dopis predsedniku skupščine Andriji Mandiću, v katerem je zahteval hitro odločitev o predlogu za izvolitev Mirjane Vučinić za ustavno sodnico. Opozoril je, da molk skupščine o tem predlogu, medtem ko Ustavno sodišče deluje s samo štirimi sodniki, poglablja ustavno krizo.